filmi
lestvica filmov
ostajam doma
๐๐ฒ๐ต๐ถ๐ฒ ๐ฟ ๐ฌ๐ช๐ผ๐พ, ๐ด๐ธ #๐ธ๐ผ๐ฝ๐ช๐ณ๐ช๐ถ๐ญ๐ธ๐ถ๐ช
26.3.20
ฤe kdo rabi mogoฤe kako
idejo za film, tole je ogled najinih zadnjih in jih v bistvu vse moฤno
priporoฤam. Mogoฤe le ni pametno, da kombinirate dva filma, ki sta oba dolga
ฤez tri ure in potem ugotoviลก, da si 7 ur preลพivel ob televiziji ๐ ampak je bilo vredno!!
The
irishman :
The Irishman je obseลพna
biografska pripoved o ลพivljenju Franka Sheerana, veterana 2. svetovne vojne, ki
se je med drugim preลพivljal kot voznik tovornjaka in sezonski delavec, nato pa
je po spletu okoliลกฤin postal varovanec vplivne mafijske druลพine v juลพni Philadelphiji.
Pomemben del njegovega ลพivljanja predstavlja tudi prijateljstvom z Jimmyjem
Hoffo, vplivnim sindikalistom, ki se med drugim zaplete v posle z mafijo. O
Sheeranu sicer kroลพijo mnoge legende, med drugim ta, da je bil odgovoren za
Hoffino izginotje leta 1975, ฤesar se oklepa tudi priฤujoฤi film.
Film traja 3
ure in pol in verjemite, da je zgodba in sam koncept tako dobro narejen, da
tega niti ne obฤutite. Meni je uspelo celo, da sem jokala ๐
Schindlerjev
seznam:
Schindlerjev seznam je
ameriลกki zgodovinsko dramski film, ki ga je reลพiral Steven Spielberg po
scenariju Stevena Zailliana. Temelji na istoimenskem romanu Thomasa Keneallyja.
Verjamem, da vas je veฤina seznanjena s tem filmom in da ste si ga ogledali.
Priznam jaz sem ga vฤeraj prviฤ. Film je izลกel leta 1993 in je ฤrno beli, kot
zanimivost traja 3 ure in 15 minut.
Zgodba prikazuje sudetsko
nemลกkega poslovneลพa Oskarja Schindlerja, ki je reลกil veฤ kot tisoฤ poljskih
Judov pred holokavstom s tem, da jih je v ฤasu druge svetovne vojne zaposlil v
svojih tovarnah. To je grob opis povzet iz Wikipedije. Realnost je tako huda,
da sem se na trenutke tresla in si ลกe zdaj ne morem predstavljati, da se je
ljudem to dejansko dogajalo. Da je ฤloveลกko ลพivljenje bilo tako niฤ vredno in
da je ฤlovek lahko taka ลพival. Res priporoฤam, ker bi vsi morali poznati
zgodovino in si ne dovoliti, da se kaj takega ลกe kdaj ponovi.
The
founder:
Vsi poznamo McDonald's.
Pa veste kako je priลกlo do njega in da ga imamo vseposod po svetu? Iskreno niti
jaz nisem vedela do ogleda tega filma. Film pripoveduje zgodbo o Rayu Krocu –
poslovneลพu iz Illinoisa, ki je inovativno okrepฤevalnico bratov McDonald
spremenil v enega od najveฤjih gostinskih poslov na svetu. Zahvaljujoฤ njegovim
visokim ambicijam, vztrajnosti in neusmiljenosti, je McDonald's postal to, kar
je danes – mednarodna veriga hitre prehrane, ki jo obiลกฤe 68 milijonov kupcev
na dan. Ta njegova ambicija je tudi vsebovala, da je dobesedno ukradel idejo in
si jo prisvojil za svojo. Spet film, ki
mi je dal kar nekaj za mislit.
Contagious
(kuลพna nevarnost) :
Od vseh prej naลกtetih
filmov je tale edini, ki ni nastal po resniฤnih dogodkih pa vendar je tako hudo
podoben trenutni situaciji v kateri smo se znajdli z virusom COVID-19, da je na
trenutke kar ลกokantno.
»Zdi se mi, da je vedno
zanimivo opazovati, kako se ljudje spopadajo s teลพavo iz resniฤnega ลพivljenja;
sploh s tako, pri kateri ura neusmiljeno bije in kjer je tveganje veliko,«
pravi reลพiser Steven Soderbergh, ฤigar novi film Kuลพna nevarnost postavlja
vpraลกanje o tem, kaj bi se utegnilo zgoditi – na osebni, mednarodni in globalni
ravni – ฤe bi se razลกirila neznana in hitra smrtonosna bolezen, ki je ni mogoฤe
zaustaviti. Kako bi se vse zaฤelo? Kako bi se prenaลกala? In kako bi se sooฤili
z njo?
Iskreno, ฤe bi ga gledala
leta 2011 bi si mislila, da je preveฤ znanih igralcev in premalo dobre zgodbe.
Danes, ko imamo skoraj identiฤen scenarij (s tem, da je virus v filmu bolj
agresiven in deluje hitreje) pa lahko reฤem, poglejte si ga. Presenetilo vas
bo, kaj en dotik lahko povzroฤi.
Igra
imitacije (The Imitation Game):
Film pripoveduje malo
znano zgodbo o Alanu Turingu, genialnem matematiku, ki ga je britanska vojska
med drugo svetovno vojno najela, da bi razvozlal sporoฤila nemลกkega ลกifrirnega
stroja Enigma. Turing se je s pisano druลกฤino strokovnjakov podal v napeto bitko
s ฤasom, a uspeh, ki ga je nazadnje dosegel, je moral ostati strogo varovana
drลพavna skrivnost. Njegovo delo je bistveno pripomoglo k skrajลกanju druge
svetovne vojne in reลกilo ลกtevilna ลพivljenja, stroj, ki ga je iznaลกel, pa velja
za prototip sodobnega raฤunalnika. Leta 1952 so Turinga aretirali in obsodili
zaradi homoseksualnosti. Dve leti kasneje je naredil samomor.
Turingovo delo je ostalo
drลพavna tajnost do sredine 90-ih let. Navdihnilo je cele generacije raziskav,
povezanih z napravami, ki so postale znane kot ‘Turingovi stroji’. Danes jim
pravimo raฤunalniki.
Po
enoletni hormonski terapiji, ki mu jo je odredila vlada, je Alan Turing leta
1954 naredil samomor, star 41 let. Bil je eden izmed pribliลพno 49.000
homoseksualnih moลกkih, ki so bili med letoma 1885 in 1967 po takratnem
britanskem zakonu obsojeni zaradi t. i. ‘velike nespodobnosti’. Leta 2013 je
kraljica Elizabeta II. Turinga posmrtno pomilostila.
Pri
tem filmu sem izpostavila nekaj zanimivosti, ki niti niso bile videne v filmu
vendar me vse skupaj tako zelo prevzelo, da sem po koncu ogleda filma ลกe
naslednji dve uri brala razliฤne ฤlanke o Turingu (samo ลพivljenje, odkritja,
dela in tudi kako je konฤal svoje ลพivljenje in kar nekaj teorij, ki vkljuฤujejo
samo podjetje Apple in njihov logotip). Film resniฤno zelo priporoฤam,
predvsem, ker je njegov stroj reลกil veliko ลพivljenj in prispeval k skrajลกanju
vojne in hkrati vidimo od kje so kasneje priลกli raฤunalniki :) "Vฤasih ljudje, ki jih nihฤe ne
ceni preveฤ, naredijo stvari, ki so nepredstavljive"
Velika poteza (The Big Short):
Realna
satiriฤna drama o resniฤnih ljudeh, ki so iz ozadja opazovali in izkoristili
ameriลกko, pozneje pa tudi svetovno, finanฤno krizo (vsi glavni liki v filmu
temeljijo na resniฤnih osebnostih, ustvarjalci so spremenili samo njihova
imena).
Zelo
zanimivo posnet film, saj je vse skupaj na trenutke zelo komiฤno po drugi
strani pa je bilo veliko takih trenutkov, ko sem reagirala: What the fuck? Neverjetne
anomalije v celotnem finanฤnem sistemu, predvsem pa najbolj ลพalostno, da noben
ni odgovarjal za to (oziroma je bila aretirana samo ena oseba).
V ลพariลกฤu (Spotlight):
Zgodba
o resniฤnih novinarjih prikazuje dolgoletno delo skupine preiskovalcev ฤasopisa
Boston Globe, ki so se lotili razkrivanja obtoลพb o zlorabah mladoletnikov v
katoliลกkih institucijah in za svojo raziskavo prejeli Pulitzerjevo nagrado.
Kljub
pomanjkanju denarja in naฤrtnem zanikanju odgovornih se odloฤni novinarji
prebijajo prek gore arhivskega gradiva in birokratskih ovir, razkritje resnice
in prekinitev molka pa oฤrni najviลกje predstavnike cerkve, pravnike in politike
po vsem svetu.
Pretresljiva
resniฤna zgodba o skupini novinarjev ฤasopisa The Boston Globe, ki so leta 2002
razkrili mnoลพiฤno spolno zlorabo otrok v Katoliลกki cerkvi vas bo pripravila da ลกe enkrat temeljito razmislite
v kaj toฤno verjamete in koliko moฤi ima ena verska institucija. Vse to sem ลพe
sama pri sebe obdelovala in imam neko svoje prepriฤanje, kljub temu, da sem na
nek naฤin veren ฤlovek in prihajam iz verne druลพine. Po ogledu tega filma pa je
za dvakrat premislit ฤe bi dal svojega otroka k verouku. Vsekakor film vreden
vseh nagrad, tako, da priporoฤam.
Zelena knjiga (Green Book):
ลฝe
res, da tega filma nisva pogledala v ฤasu karantene, vendar ga prilagam na
seznam, ker je meni eden izmed ljubลกih filmov.
New
York leta 1962. Dr. Don Shirley, svetovno znan temnopolti pianist, se odpravlja
na turnejo po globokem jugu. Za ลกoferja in varnostnika najame Tonyja
Vallelongo, redarja italijanskega rodu iz Bronxa. Medtem ko potujeta skozi
razklano deลพelo in se sooฤata z rasistiฤnimi izpadi lokalnih prebivalcev (da bi
se laลพje znaลกla na poti med institucijami, ki so bile takrat na ameriลกkem jugu
varne za temnopolte, ju vodi "Zelena knjiga”), se med omikanim pianistom s
tremi doktorati in neizobraลพenim ลกoferjem vpraลกljivih manir nepriฤakovano
razvije prisrฤna prijateljska vez.
*seznam se bo dopolnjeval
0 komentarjev