𝓞𝔃𝓪𝓿𝓮𝓼𝓽𝓲𝓽𝓲 𝓼𝓮 𝓪𝓵𝓲 𝓹𝓻𝓮𝓹𝓻𝓸𝓼𝓽𝓸 𝓸𝓭𝓻𝓪𝓼𝓽𝓲?

Zadnje čase veliko razmišljam o sebi o svoji rasti in nekako v spominih beležim opažanja o sami spremembi razmišljanja, koliko več dajem pomena na dogodke, na to kar občutim. Verjetno je to del odraščanja in prav je tako, vesela sem, da si širim obzorja in razmišljam vse širše in širše. Ena opaznih sprememb je tudi nakupovanje oblačil. Realno se verjetno nikoli ne bo spremenilo povsem, da si ne bi želela kdaj kupiti kakšen kos in da se zgodi pred vsakim pomembnim dogodkom klik v moji glavi: NIMAM NIČ ZA OBLEČI! Pa vendar pridno napredujem kar se tiče samega potrošništva in impulzivnega nakupovanja oblačil.

Ko začneš živeti za sebe in skrbeti za malenkosti v gospodinjstvu (kot so npr. pralni prah, mehčalec, čistila za kopalnico, čistila za tla, detergent za pomivanje posode in vse ostale pičkarije za katere skoraj da ne veš, če še vedno živiš pri starših) ugotoviš, da ni več prioriteta najbolj moden kos te sezone, ker je tvojemu prijatelju želodcu vseeno za to (prav tako lastnici stanovanja). Vendar ni samo to, da imaš drugačne skrbi in moraš racionalno razmišljat kako razporediti finance, kako boš prišel skozi mesec in kam želiš vložiti višek denarja (v mojem primeru se to zgodi zelo redko, da pride do viška)… ta občutek, da doživim večje veselje, ko denar vložim v skupno gnezdece, v hrano, v doživetje, kot v samo oblačilo. To pa ne pomeni, da se ne ne rada lepo oblečem in uredim. Vsekakor. Zato sem še v začetku selitve k Jerneju začela razmišljati kakšne kose potrebujem, kaj dejansko nosim in kaj je za nadaljnjo predelavo. Odkrila sem, da se mi v omari nabira (skoraj dobesedno) prah na oblekah, ki jih nikoli več ne bom oblekla (naj bo to razlog sprememba okusa ali kg – vsak naj presodi po svoje) ali so bile kupljene in oblečene le za posebno priložnost. Žalostno je, da visijo in niso v uporabi. Zato sem bila vesela, ko sem opazila na spletu projekt Druga priložnost, ki ga izvaja komunalno podjetje Snaga d.o.o., ki ponuja priložnost vsem iz Maribora in okolice, da se pridružijo in prodajo svoje rabljene stvari (ni nujno, da samo oblačila) za simbolično ceno (najem stojnice) 2 eur, kar je več kot super ponudba. Dogodek je jutri - zato je stanovanje danes v razsulu saj se še odločam od česa se bom dejansko zares poslovila. Se zgodi še komu, da se sprva zelo odločno odloči za prodajo neke xyz izdelka in kasneje ugotoviš, da ti je všeč in obžaluješ oziroma se odločiš, da ne boš prodal. UPS?!

Komaj čakam jutrišnji dan in upam na čim večjo udeležbo ter seveda (dobro) prodajo svojih oblačil, ki bodo za nekoga dobila nov pomen. Meni bo toplo pri srcu pa še več prostora bo v omari (in kaki eur več za kavico). Drugi pomemben korak k širšemu razmišljanju pa je recikliranje. S ponosom lahko povem, da vse ostalo, kar sem pa vedela, da ni več uporabno in funkcionalno za nošenje sem lepo zapakirala v vrečke in odnesla v trgovino H&M in podprla njihovo akcijo recikliranja mode. Kjer potem tekstil, ki ga prineseš ne samo, da nagradijo s kuponom za 15% popusta na en izdelek pri naslednjem nakupu marveč tudi ta drugače neuporaben tekstil predelajo in ponovno uporabijo (na vsako polno vrečko tekstila ti pripada 1 kupon). Lep dokaz je njihova nova kolekcija CONSCIOUS (biti pri polni zavesti, zavesten, ozaveščen, dati veliko na modo).

Zadnji in najlepši korak pa je meni osebno, ko svoja oblačila podariš dejansko nekomu z namenom, da ga osrečiš in mu olajšaš življenjsko situacijo. Sama vem kako je, ko dobiš podarjena oblačila in koliko sreče lahko prinesejo in koliko topline in veselja v duši občutim če nekomu nekaj podarim. Verjetno ne pravijo zaman, da je srečo potrebno deliti :-) Piko na i pa damo, ko z vsemi temi dejanji ne pomagamo le sebi, ljudem temveč tudi okolju in naši naravi. Pomislite kdaj na njo? Zelo me zanimajo vaša mnenja kako se vi lotite viška oblačil in koliko kupujete v impulzu? Iskreno lahko rečem, da je to za mene osebno bila nekoč slaba navada. Še huje je bilo nakupovanje oblačil, ki so bila znižana ali na razprodajah. Zakaj? Kupila sem jih preprosto, ker so se mi zdela poceni. Kasneje jih pa nisem niti enkrat oblekla ali zgolj enkrat. Koliko sem potem z tem prihranila? Preceni sama.

Glavno je, da vsak dan znova imamo priložnost, da spremenimo svoj odnos in začnemo na takšne stvari gledati drugače. Naslednjič, ko boš v trgovini dobro razmisli ali to majico res nujno potrebuješ in koliko jo boš dejansko nosila. Za več kvalitetnih člankov o trajnostnem in uporabni modi ter kaj vse lahko narediš sama, najdeš na meni ljubem blogu www.beautyfullblog.si .

P.s. Majhno opozorilo, objava je nastala zgolj zaradi želje ozavestiti, da lahko skupaj pripomoremo za dober jutrišnji dan. Moj blog ni le izpostavljanje dobrih izdelkov in lepotnim ritualom. Življenje je več od tega in želim, da vsi skupaj razmišljamo širše in govorimo tudi o manj lepih življenjskih situacijah. Vse kar se v objavi omenja je zgolj izpostavljanje idej, dogodkov, ki so me navdušili in ne gre za nobeno reklamo.

Greatatlash

Aleksandra. Rojena v Banja Luki leta 1993. Absolventka delovne terapije. Ljubiteljica mode, potovanj, hrane in predvsem dobre kave. Življenja si ne znam predstavljam brez svojih mačk, prijateljev in družine.