Drugo

𝓢𝓵𝓪𝓫 𝔃𝓪č𝓮𝓽𝓮𝓴, 𝓭𝓸𝓫𝓮𝓻 𝓴𝓸𝓷𝓮𝓬 𝓪𝓵𝓲 𝔃𝓫𝓸𝓰𝓸𝓶 2018, 𝓹𝓸𝔃𝓭𝓻𝓪𝓿𝓵𝓳𝓮𝓷𝓸 𝓵𝓮𝓽𝓸 2019!

Pozdravljeno leto 2019. Kljub temu, da v najinem stanovanju stoji božično drevesce, kjer daril že dolgo ni več pod njim, smo danes tudi uradno, po julijanskem koledarju prestopili v novo leto. V mislih sem preletavala dogodke prejšnjega leta. Čeprav se je začelo klavrno se je končalo čudovito. Očitno le velja tisti rek »slab začetek, dober konec«.

Če na kratko strnem občutke ob izteku prejšnjega leta, kaj vse mi je prineslo, kaj vse je odneslo in kaj me je naučilo. Naučilo me je, da se sprejmem takšno, kot sem. Z vsemi slabostmi, ki jih prinaša moj karakter in na katerih bom morala delati, da izboljšam svoj jaz. Da moja sreča ni odvisna od nikogar drugega, razen od mene, samo jaz sem krojač svojega življenja. Naučila sem se, da včasih imam prevelika pričakovanja do drugih in da sem zaradi tega včasih po nepotrebnem zagrenjena, razočarana. Predvsem pa da ljudje ne morejo vedeti kake so moje želje in pričakovanja od njih, če jim tega ne povem sama… precej očitno a ne? No pa večkrat pozabimo na to, še posebej ženske, ko slepo verjamemo, da bo naš moški bral naše misli, kot Juan Miguel Esmeraldi. Ne bo.

Leto 2018 pa me je predvsem naučilo nečesa zelo pomembnega, hvaležnosti.

Ugotovila sem, da imam nešteto razlogov za srečo, za hvaležnost. Kako veliko srečo imam, da imam čudovite starše s katerimi sem včasih imela nešteto borb, zdaj pa se mi vse to zdi tako zelo daleč in tako nesmiselno. Vidim svoje napake, svojo trmo in nepotrebno razburjanje kar se tiče našega odnosa. Mogoče je to del odraščanja, vesela sem, da opažam razliko v svojem razmišljanju. Vesela sem, da vidim svoje napake in mogoče vpliva tudi to, da ne živim več doma in bolj cenim naš skupni čas. Ena od novoletnih zaobljub je vsekakor, da se bom večkrat spomnila na vaju ati in mami in vaju povprašala kako sta, vama pomagala in vama z dejanji pokazala kako vaju imam rada. Torej ja leto 2018 me je izselilo iz domačega kraja in naselilo v novo mesto. Velik razlog za mojo srečo in hvaležnost je vsekakor moj partner in hkrati moj prijatelj, ki vztraja z menoj in me spodbuja, me prenaša in skritizira. Uči me vsak dan znova kako malo je potrebno za harmonijo, navdihuje me, da sem boljši človek.

Hvala Jernej, da si iskren z menoj, da si realističen tudi, ko tega ne želim slišati ali sprejeti. Hvala, da ustvarjaš skupaj z menoj realnost, ki je boljša od sanj. Ni varnejšega pristana od tvojega objema in ni lepšega občutka, ko ljubiš in si ljubljen. Spokojnost in mir, ki ga čutim v sebi je nekaj novega, nekaj tako poživljajočega. In če me zdaj kdo vpraša kaj si želim je moj odgovor tako preprost. Nič. Imam vse kar si želim. Čudovito družino, partnerja, prijatelje, zdravje, navdih.

Hvala leto 2018 za vse trenutke, za vse vzpone in padce, za vse solze in smeh, za mojo trmo in vztrajnost, za vse uresničene in neuresničene cilje, za pogum in željo po življenju. Zdaj pa novim dogodivščinam naproti!

Greatatlash

Aleksandra. Rojena v Banja Luki leta 1993. Absolventka delovne terapije. Ljubiteljica mode, potovanj, hrane in predvsem dobre kave. Življenja si ne znam predstavljam brez svojih mačk, prijateljev in družine.