Rojstnodnevno voščilo

21.7. sem praznovala svoj rojstni dan. Nenavadno, kljub temu, da sploh nimam občutka, papirji in letnice trdijo, da sem dopolnila 24 let. Š...

21.7. sem praznovala svoj rojstni dan. Nenavadno, kljub temu, da sploh nimam občutka, papirji in letnice trdijo, da sem dopolnila 24 let. Številka se res da vsako leto zviša toda občutek je vsakič boljši. Vsako leto se boljše spoznam in vsako leto sem rajši v svoji koži. Če mi je še pred leti bilo neprijetno, nerodno in sem se sramovala je tokrat ravno nasprotno. Vsekakor so pomanjkljivosti, ki jih želim izboljšati in ravno ta objava je moje voščilo SAMI SEBI! Mogoče je noro, ampak to leto sem prvo voščilo prejela sama od sebe.


Draga Aleksandra!

Sama že dolgo časa v sebi kopičiš ideje, premlevaš, razglabljaš. Prišel je čas, da si pogumna in si prisluhneš. Vse, kar te duši spusti na plano, naj odnese veter. Vse kar te razjeda, razkuži in dovoli, da se naj zaceli. Ko potrebuješ počitek si ga privošči in ko si zaželiš družbe to pokaži. Ne dovoli strahu, da te obvladuje. Si močna, si pogumna in zmoreš več, kot si misliš. Niso vse težave tega sveta tudi tvoje težave. Dovoli prijateljicam, da ti svetujejo in dovoli čustvom, da se pokažejo. Ne bodi več toliko trmasta in samosvoja. Vsekakor je čas, da nehaš sklepati prehitro in tudi dovoliš osebam, da same predstavijo svojo plat zgodbe. Večkrat samo prisluhni, iskreno in s srcem. Včasih bo že to dovolj. Ne obsojaj po nepotrebnem in skušaj samo razumeti.

Vse se zgodi z razlogom in kljub temu, da je velikokrat težko sledi svoji intuiciji in si zaupaj. Pomisli na vse svoj dosedanje uspehe in bodi ponosna sama na sebe. Ne dajaj se v nič, ker nisi manjvredna Zaslužiš si le najboljše, ker tudi daješ vse od sebe in vsakič, ko te bo zagrabila panika, da ti ne bo uspelo… vdihni in izdihni. In si povej: »Zmorem!«

Vse najboljše!



Vsem, ki so mi na moj dan voščili, me presenetili, poklicali, kaj napisali pa hvala. Hvala, da vztrajate ob meni, da me bodrite, rastete skupaj z mano in mi širite obzorja. Lepo je imeti iskrene prijatelje, srčne ljudi, ki ti dajejo smisel in ti pomagajo čez ovire življenja. Vsekakor pa največja zasluga gre mojim staršem, da sta mi podarila življenje in da kljub nesoglasjem in drugačnim vizijam samega življenja še zmeraj verjameta v mene in mi ponujata varno zavetje. Čeprav vama premalokrat povem, dovolita, da naj to zapišem. Čudovita sta, obožujem vaju in si ne predstavljam boljših staršev. Ampak to ne pomeni, da ne bom še naprej delala stvari po svoje in na svoj način. Pa veselo novim prigodam naproti! 


Zapisi, ki bi vam lahko bili všeč

0 komentarjev