Nikoli ni prepozno

Že dolgo ni bilo od mene nobenega pravega glasu, iskreno, ko pogledam za nazaj vidim, da sem obtičala tam nekje pri veliki noči. Vse skupaj...

Že dolgo ni bilo od mene nobenega pravega glasu, iskreno, ko pogledam za nazaj vidim, da sem obtičala tam nekje pri veliki noči. Vse skupaj, vsi občutki, ki so se rojeva v meni pa so že dolgo kukali na obzorje. Kot veš sem se še vsa vesela odpravila na prvomajske počitnice (res še zdaj ne morem verjeti, da je toliko časa mimo), kjer sem začutila, da je prišel čas samo za mene. Da sebe postavim na prvo mesto, da si poiščem nove izzive in da se ne skušam omejevati. Veliko se vračam nazaj v preteklost in se spominjam svojih srednješolskih let, vse tiste brezskrbnosti o kateri sem toliko krat poslušala od starejših generacij pa nisem razumela (ali pa sem si predstavljala kot nekaj čisto drugega, blebetanje). Vsi moji dosežki, vse ovire, ki sem jih uspešno preskočila (ali obšla) in sem vesela, da sem tukaj kjer sem. Čutim, da najboljše šele prihaja. V tem mesecu (in pol) sem bila na polno zaposlena, prvotno sama s seboj, nato s službo, s pakiranjem nazaj domov in želji po svobodi.

Nekje v zvezi sem se izgubila in sem si vzela čas, da se najdem. Ker včasih preprosto ni dovolj, da se imaš rad če ne zmoreta skupaj hoditi po isti poti in strmeti k enakim ciljem. Potem rajši hodim sama in širim svoja obzorja. Ker so očitno moja 23 leta prelomna in prihajajo k zadnjemu izdihljaju preden dopolnim 24 let sem si rekla, da moram preizkusiti še kaj novega. Mogoče uresničiti kakšno otroško željo? In sem. 


Prijavila sem se na tekmovanje Miss Universe Slovenija, kjer sem ena od kandidatk (mojo predstavitev lahko prebereš na:  http://www.miss-universe-slovenija.si/aleksandra-kvrzic/), vsaka tvoja podpora bo dobrodošla saj boš imel/a največjo moč, tako da upam, da te prepričam. Vsekakor je vse to pripeljalo tudi do tega, da sem s to prijavo izzvala samo sebe in čas je, da se vrnem nazaj v svojo formo, s tem mislim telesno (mogoče v še celo boljši obliki, kot je do zdaj kadarkoli bilo) in da sama sebi dokažem, da zmorem. Za mano je že prvi teden intenzivnih individualnih vadb pod strogim nadzorom moje trenerke Mateje, ki me žene k višjim ciljem in željam po dobi fizični pripravljenosti in prav tako psihični. 

Trenutno je moje življenje kot en velik tornado, ki me požira med vsemi obveznostmi, željami, občutki, odgovornostjo, … in jaz se trudim uspešno krmariti pri vsem tem. Vsekakor bom si vzela več časa, da bom vse moje tegobe delila tudi s teboj. Ker sem v tem času doživela celo nekaj vprašanj zakaj nič več ne napišem, če sem obupala nad blogom (ja si predstavljaš moj izraz, da je nekdo celo opazil, da nisem akivna in da sem se na nek način izklopila od vsega -  neprecenljivo) moram priznati, da sem res vesela vsaj teh dveh odzivov (in tretjega), ki so motivacija za vnaprej, da si vzamem čas in gradim na svojem blogu in mu vdahnem življenje.

Prvi koraki so narejeni zdaj pa pogumno v svet.

Do naslednjič,

Greatatash 

Aleksandra. Rojena v Banja Luki leta 1993. Absolventka delovne terapije. Ljubiteljica mode, potovanj, hrane in predvsem dobre kave. Življenja si ne znam predstavljam brez svojih mačk, prijateljev in družine.

Zapisi, ki bi vam lahko bili všeč

0 komentarjev